-
Nadaljujem z komentarjem Senadovega članka Ali morajo biti duhovni ljudje res revni? . A tokrat me naslovno vprašanje ne zanima pač pa stanje duha na Palkiju, oziroma njihova duhovnost. V uvodu dodajam še pojasnilo, da se krščanstvo na Palkiju imenuje križ - ščanstvo.
-
Sedaj pa k bistvu. Po vsemu sodeč je tam edina znana duhovnost krščanstvo, pa še to samo konfesionalno - inštitucionalna izpeljanka imenovana križ-ščanstvo. Zato si zadajam nalogo, da za Palkije izpostavim nekaj informacij, ne glede, če so morda tam že poznane, pa ne vejo prav kaj bi z njimi. Termin 'duhovnost' uporabljam kot sinonim za iskanje in prakso transcendentalnih stanj in vsebin. Nikakor pa pojem ne povezujem s kakršnokoli konfesionalno artikulirano religijo, še manj s kakršnokoli religijsko inštitucijo. Z razvojem civilizacije določen del 'duhovnosti' postaja znanost in tehnologija in iskreno upam, da to velja tudi za kulturo in mentaliteto razvite civilizacije.
-
Želim izpostaviti širši in globji, pa tudi transcendentalni ter zgodovinski pomen krščanske duhovne skupnosti. Vsekakor bo vsak nekoliko bolj poglobljen iskalec že na začetku razlikoval gnostično krščanstvo od rkc konfesionalne inštitucionalne religije. Za ilustracijo naj povem, da tako delitev pozna naprimer tudi islam s sufizmom. Gnoza vemo kaj je, prav tako misticizem in čudeži na eni strani in vemo kaj je verska (ali ideološka) dogma, sekte in guruji na drugi strani. O tem zato nima smisla na novo razpredati. Še enkrat več bom samo pribil dejstvo, da so ideološke in verske sekte izključujoče, ljubosumne in agresivne na vsakršno konkurenco. Dodatna potencialna negativnost pa so možna množična psihosociopatološka obsesivna stanja. Prava Univerzalnost je pluralno tolerantna in vključujoča z razvitim razločevanjem skladnega od neskladnega po Normi kreativne zavesti Enega.
-
Prakristjanom zgodnjega krščanskega obdobja lahko pripišemo gnosticizem in tudi nekaterim redkim današnjim vernikom. Ostali so bolj, ko ne mehanski izvajalci ritualov, ki skupaj z rkc inštitucijo dajejo vtis 'malikovanja trohnjenega lesenega križa', lahko tudi pozlačenega, ali zlatega. S tem sem izpostavil vsebinsko razliko med ponotranjeno duhovnostjo in pozunanjenim obredjem, kamor spada tudi čaščenje 'svete šunke' in 'blagoslovljene potice'. In to je tudi odraz zatečenega stanja duha. Prava vsebina bi moralo biti realno vstajenje današnjega časa, ne pa mitski obredi na čast takemu zgodovinskemu dogodku. Vstajenje lahko pojmujemo tudi kot materializacijo po Volji vseobsegajoče Ene zavesti.
-
Seveda se spakujem nad zaostalostjo nevsebinske uporabe simbola, kot je križ. Ta simbol je večplasten duhovni arhetip. Uporablja se ga naprimer tudi v kabalističnih ritualih, kot svetlobni notranji križ. Ena od razlag križ predstavlja kot simbol akta stvarjenja v združenju najvišjega ženskega in moškega principa. Lahko bi bil to tudi simbol povezave večnosti in neskončnosti. Ne bom pa navajal večini neoprijemljivih mističnih razlag za simbolizem Jezusovega razpetja. Mistiki to poznajo, a to ni za profane 'fuzbal' množice, niti za površne 'duhovnjake'. O mističnem simbolu križanega sem morda pisal pri psihomentalni kibernetiki. Vsekakor pa se pri simbolu križa krščanstvo navezuje na tradicijo židovske kabale. Toliko o križu, kot enem od bistvenih simbolov krščanstva, kjer pri Palkijih prihaja do samovoljnega istovetenja pojma krščanstvo s pojmom križ. Ve pa se, da se krščanska duhovna skupnost imenuje po Kristusu, torej po transcendentni svetlobi Izvora vsega kar je, ali Vseprisotni, večni, brezmejni, vsemogočni zavesti Enega.
-
Pojem mistične Kristusove srčne zavesti sem deloma opisal že pri naslovu 'Palki sistem'. Morda bi tokrat dodal še par misli o tem stanju. To stanje ni možno 'sproducirati' hoteno s tehnikami, rituali, itd. Dobimo ga kot darilo, ki si ga morda prislužimo z doslednostjo 'brezgrajnega bojevnika', ali kako drugače. Tehnično gledano bi lahko govorili o 'tunelskem efektu', ali o 'kanalu' po izrazoslovju iz ezoterike. Dano nam je celovito izkustvo začasnega transcendentalnega stanja, ko se znajdemo na pravem 'vlaku', ali 'ladji'. Vsekakor mi normalno nismo rezidentni v taki resničnosti. Morda nam je pokazana za spodbudo kam nas lahko pelje prava pot in morda spoznamo negativnosti svoje zadrte temačne strani.
-
Bistvena karakteristika samotranscendiranja skozi duhovno srce je brezpogojna, ali nesebična ljubezen do vseh in Vsega kar je. Dobro bo delo našemu fizičnemu in dušnemu zdravju prakticirati meditacijo in/ali kontemplacijo na to posebno lastnost višjega stanja zavesti, ki prinaša vsaj začasno osrečujočo osvoboditev od vseh naših negativnosti. Morda se nekaterim posreči na ta način svojo jezo in sovraštvo spremeniti v razumevanje in sočutje, zamero v odpuščanje, zagrenjenost v radost. Vse to je tudi del mističnega sporočila in simbolizma Križanega. Življenska drama pa ima seveda zelo raznolike trenutke in mnogi se zdijo med seboj nasprotni in navidez izključujoči. Naj spomnim da v vshodnjaških borilnih veščinah nasprotnika nista sovražnika, ampak spoštljiva partnerja. Še enkrat več zato usmerjam bralca na psihomentalno kibernetiko.
-
Lahko dodamo še zgodovinski oris in povezavo med gnostičnim ter rkc krščanstvom. Morda časovno in geografsko ne bo čisto dosledno, ampak želim izpostaviti vsebinsko bistvo nastanka inštitucionalne religije krščanstva brez podrobnosti o vshodnem in zahodnem rimskem cesarstvu. Gnostične kristjane so rimski cesarji preganjali, mučili, pobijali, a jih niso mogli obvladati. Tako so prišli na 'genialno' idejo, da se je nek bistroumen rimski cesar oklical istočasno za cesarja in papeža. Tako smo dobili rkc, o katere zgodovini je dovolj napisano v množici raznih virov.
-
Metamorfozo krščanstva iz gnoze v dogmo lahko interpretiramo na sledečem zamišljenem lokalnem scenarIju. Z malo (krute) šale se sprašujem, ali ne bi bil Zoki morda dober v vlogi Zokiland 'imam' -a, ali pa bi bi bil morda Miško BP boljši v vlogi SLOMUISLI poglavarja. Vsekakor bi imel Zoki zanesljivo podporo muislijev glede na zgrajeno džamijo. Je pokazal da mu je njihova duhovna oskrba pomembnejša od podpore plavalnega športa 'križ - ščanov' v Zokiland Ljubljana.... Vse za 'neoliberalno duhovnost' in ponosne parade. Sedaj se lahko še bolj izkaže in organizira mimohod 'parade sramote' mimo džamije za popoln 'multikulti'.
-
-
-
Komentar 4: Razločevanje, ocenjevanje, obsojanje
-
Komentiram Miranov članek 'Napaka je v meni!'.
'Napaka je v meni' je kar pravšen naslov zlasti v pogledu sodobnih odkritij znanosti o ključni vlogi zavesti. Danes lahko že na splošno privzamemo, da nič kar predstavlja našo mikrokozmično stvarnost ni izven nas.
-
Ko se 'spotikamo' ob nekaj, ali nekoga pomeni samo, da smo to opazili v sebi, ozavestili. Drugo vprašanje pa je kako se na to odzovemo.
-
V Psihomentalni kibernetiki na portalni strani sem se posvetil tudi vprašanju obsojanja v članku z naslovom 'Razločevanje in obsojanje z vidika polarnosti in relativnosti'
-
Menim, da je 'obsojanje' dobro prepustiti inštanci nad našim egićem, v kolikor je sploh kaj za obsojati.
-
Bolj delikatno pa je vprašanje razločevanja in kritike. Kritiko - pohvalo lahko prevedemo tudi na pojem 'ocenjevanje'. Domnevam, da za sedaj brez tega še ne gre, če želimo aktivno prispevati k dobrim izbiram in rezultatom, ki peljejo hitreje v smeri razvoja in napredka.