Občasno se udeležim kakšnega izleta v izvedbi društva upokojencev iz podjetja kjer sem bil nazadnje zaposlen. Na ta način lahko relativno poceni in brezskrbno uživam v spremljanju zanimivosti po programu posameznega izleta. Programi izletov so praviloma kar pestro in zanimivo zasnovani, tako lahko vsak najde na izletu mnoge zanimivosti tudi zase. Vsekakor pa me zanima tudi 'stanje duha' in zdravja pri mojih bivših sodelavcih in njihovih partnerjih. V nadaljevanju sem zbral nekaj svojih vtisov in komentarjev k zanimivostim, ki so vsaj malo pritegnile mojo pozornost. In ob tem pisanju se da tudi malo zabavati. Vse to so moji namigi aktivacije morebitnim bralcem iz upokojenskih vrst........
-
Kruha, vina in iger. Požgati in uničiti gozd, ter zasaditi GSO sojo in palme za pridelavo masti. To je Brazilija danes (z desničarsko fašističnim predsednikom, ali pa neoliberalnimi socialističnimi luzerji, vseeno). A nek švicarski umetnik v navezi z premožno koroško vdovo se ne strinja in je na celovškem nogometnem štadionu za 30 000 ljudi postavil inštalacijo 'For forest', kot jo prikazuje fotka. Tu je bilo evropsko nogometno prvenstvo. Sam sicer nimam kaj početii med 'fuzbal drhaljo', to priliko pa sem izkoristil za vspon po stopnicah na vrh štadiona in ogled gozda.
-
Vsi, ki smo z osebnimi dokazali da smo potomci karantanskih knezov smo imeli možnost zasedati v koroškem parlamentu, kjer je predsedovala vodička s koroško - slovenskim poreklom. Smo jo poslušali in skoraj vse razumeli kljub neuporabi črke 'r'. Sicer pa se je po njeni slovnični implementaciji v govorjeni slovenščini dalo razbrati da razmišlja v nemškem jeziku. Ampak se menda koroški Slovenci iz dveh sosednjih vasi tudi ne razumejo, zato je začela tam prevladovati nemščina. Priznali pa so nam karantansko dediščino za cel avtobus penzionistov in posledično še zastonj wc v ko'-'oškem parlamentu.
-
V ko'-'oškem parlamentu je tudi velika stenska slika, ki domnevno politično nevtralno prikazuje ko'-'oški plebiscit. Zvedeli pa smo še 'turistično' razlago zakaj so Slovenci južno od Celovca glasovali za priključitev Avstriji. Večinsko so bili to kmetje, ki so videli boljše možnosti prodaje izdelkov v Klagenfurt, kot pa čez visoke hribe v srboslavsko Slovenijo. To je podatek za južno cono, za drugo severno od Klagenfurta pa morda še vedno drži, da srbska okupacijska vojska ni naredila najboljšega 'kulturnega' vtisa na prebivalce. Ampak tudi kvizlinška Norveška pod Hitlerjem je bila pretežno kmečka, 'pol se pa pejt če se morš'. Iz teh razlogov EU še danes subvencionira kmetijstvo v smeri zmanjševanja števila kmetov......(op Y).
-
Celovec ima renesančno zasnovo ker so lastniki pogorelo mesto velikodušno podarili investitorjem iz tistega obdobja. Je pa bila lokacija tudi preseljena iz poplavnega območja na suho. Kljub vsemu pa imajo tudi oni v grbu simbol strašnega zmaja (grifina kajpak) iz močvirja. A ta je starejši od ljubljanskega, premagal pa ga je član iste argonavtske posadke, kot ljubljanskega. Razlika je, da je ljubljanskega uničil Jazon, celovškega pa Herkul. Je imela ekipa Argonavtov dosti opraviti z grifini na področju velike Alpenije. Ampak ta je lahko nastala šele potem, ko so srednjeveški Rimljani dovolili uporabljati njihove prekucnjene in odžagane stebre iz rimskih palač za knežji kamen pri ustoličevanju karantanskih knezov.
-
Je pa še ena novodobna razlika med ljubljanskim in ko'-'oškim zmajem. Ljubljanskega trumoma občudujejo in slikajo azijski turisti, da ne moreš mimo s kolesom peljati. V Klagenfurtu pa ni opaziti nobene turistične gneče razen izjemoma naše duel turistične ekspedicije. Je pa tudi res, da je kava v Avstriji 3x dražja in, da je Ljubljano arhitektonsko naredil prepoznavno Plečnik. Treba pa je tudi vedeti, da se Celovec po novem imenuje Celovec na Vrbskem jezeru. Zato bi tudi mi morali Ljubljano imenovati Ljubljana na Ljubljanšćici. Mehki ć je priporočljiv v zvezi z Zokilandovsko administracijo in yu petjezičnostjo.
-
Seveda, Celovčani imajo Vrbsko jezero, mi pa Ljubljanico (in še grad za povrh). In oboji imamo tudi zanimive legende o teh dveh značilnostih. Celovška legenda o nastanku Vrbskega jezera pravi, da so se grešniki v času velikonočnega posta na veliko ožirali na gostijah kljub temu, da jim je s prstom žugal nek deček (škrat ?). Ker je kazalo, da ne bodo prenehali s početjem je njegovo opozarjanje s prstom povzročilo, da je voda zalila ledeniško dolino. Iz tega sklepajo pravoverni arheologi, da je jezero ledeniškega izvora. V Ljubljani pa poznamo Zgodbo o Urški in povodnem možu.......
-
In še ene podobnosti med mestoma ne gre pozabiti. Celovec ima ob Vrbskem jezeru muzejsko prečrpovalno elektrarno, Ljubljana pa muzejsko mestno elektrarno na premog. V ekologiji vsekakor zmaga Celovec......
-
Fotka umetnikove inštalacije gozda na igrišču celovškega nogometnega stadiona 'for forest'
