Narcistične osebne karakteristike v primerjavi z anankastičnimi
Manifestacija znakov in možno reševanje
-
Opažena in zabeležena specifika
Opisal bom domnevno prikrito narcistično motnjo in jo primerjal z anankastično. Moji vtisi ustrezajo opisu s psihoterapevtske spletne strani - link spodaj. A možno je tudi, da so opažene indikacije moteče karakterne negativnosti nekaterih ljudi, ki ne pomenijo nujno motene osebnosti.
Dodani bodo opaženi sopojavi in prepletanje vzrokov ter posledic skozi družinske vplive. Precejšen del opisanega opažanja je zaznano pri obeh primerjanih osebnostnih motnjah. K opaženim neželjenim pojavom pa bom dodal možno reševanje predvsem s tehnologijami dr. Grabovoja.
Narcis oseba (N) se spominja kako je kot otrok hrepenela in se trudila da bi ugajala in ugodila staršem, zlasti mami še posebej glede odprave svojih primanjklajev. Anankastika perfekcionista (AP) je kot otroka zaznamovala obupna borba z okm in nesprejemanje njegove (adhd) drugačnosti v šoli ter okolju.
Psihoracionalizacija večine okoliščin, kjer bi se bilo potrebno samokritično soočiti z lastnimi napakami in pomanjkljivostmi je morda bistvo narcisa. Zelo redko in težko sprejme celo nasvet skozi dobronamerno kritiko. Često gre raje v napad in našteva za konkretno vprašanje irelevantne pretekle napake sogovornika.
Včasih argumentira obrambo svoje samopodobe z izmišljenimi konstrukt argumenti, čeravno njena samopodoba ni tangirana, ali pomembna v debati in racionalizacija ne služi razčiščevanju bistva, ali iskanju rešitve izpostavljenih problemov. Tako tudi nepotrebno preusmerja fokus debate in otežuje zaključke.
Tudi nasveti k neustreznim rešitvam, katerim je botrovala narcistična oseba često niso sprejemljivi, ker omenjanje posledičnih problemov jemlje kot osebno kritiko in napad na njene sposobnosti in izbire z prej opisanimi reakcijami. Človeku vendar ni nujno braniti svoje domnevne brezhibnosti na vsakem koraku.
V psihoracionalizaciji, obrambi samopodobe in celo uporabi laži so narcisoidne reakcije podobne reakcijam anankastičnih perfekcionistov. V nadaljevanju sledi opis kaj je predmet obrambe pri perfekcionistu anankastiku. To je seveda velika ovira za kognitivno reševanje njegovih največjih problemov.
Anankastik perfekcionist (AP) si v določenih okoliščinah postavi pravila, ki so ob nastanku morda delno smiselna, kasneje pa popolnoma nesmiselna in škodljiva. Zaradi lenobne enostavnosti pravilo kasneje ne prilagodi, ali ukine in tako s togim ponavljanjem pravila to preide v iracionalno škodljivo navado.
Negativnih posledic zelo iracionalnih slabih navad in kompulzij so deležni tudi bližnji. Toda AP določena dejanja, ki se jih sramuje prikriva, včasih uporabi psihoracionalizacijo, često tudi laž. Tudi direktno razkritje trdovratno in ogorčeno zanika često s kontranapadom. V tem je njegova obramba podobna narcisovi (N).
Domnevam da tako AP, kot N sčasoma potlačita resnico v podzavest in začneta verjeti lastnim konstruktom, racionalizacijam in lažem. A tega ne morem zanesljivo potrditi. Zanesljivo pa v pogovoru ne bosta pristala na razkritje, ki je predmet samocenzure za varovanje samopodobe.
Nadaljna skupna lastnost, ki jo lahko opazimo pri AP in N je deloholičnost. Temu utegne biti podrejen njun pretežen del motivov, preokupacij in preganjavic. Deloholičnost lahko opazimo, kot družinsko izročilo in perfekcionistično breme vezano na temu ustrezna često iracionalna prepričanja in pričakovanja.
Za sedaj smo tako odkrili skupne neželjene vplive pri AP in N v družinski tradiciji, napačnih in škodljivih posplošitvah iracionalnih pravil, v konfliktni obrambi samopodobe, pravil in napačnih prepričanj na škodo nujnih sprememb, v nerazumevanju, zavračanju ter ignoriranju konstruktivne kritike in nasvetov.
Naslednji tipičen problem pri N in AP je kategorično omaleževanje in zanikanje zanje neafirmiranih stališč, dejavnosti in trditev drugih ljudi. Lahko je vezano na rigidnost, nerazgledanost in neizobraženost, a zdi se, da ima pristranskost obravnave vzrok ravno v nadomestilu za lastne pomanjkljivosti in primanjklaje.
Te osebe često okarakterizirajo druge z negativnostmi, ki so značilne zanje, naprimer negativizem. Pri tem sploh ne ločijo kdaj je sogovornikovo stališče res negativizem, kdaj pa analiza in razlikovanje nasprotij. Uporaba črnobelega ogledala bi bila nujna in koristna za boljše razumevanje sebe in drugih.
N oseba je najbolj pristna in iskrena, ko vam zabrusi, da je popolnoma zadovoljna sama s sabo. Takega pojasnila boste deležni v primeru, da predlagate aktivnosti za intenzivnejši osebni razvoj. Ob kasnejšem soočenju s posledicami zaostalosti pa bo racionalizirala zavračanje s pomanjkanjem časa in podobno.
Manipulacija s preusmerjanjem fokusa debate je eden od običajnih načinov vodenja debate pri N in AP. Dolgovezenje z podrobnostmi in številne nedokončane povedi pred bistvenim sporočilom so naslednji. Na splošno so nestrpni ignorantski poslušalci, ki so nejevoljno - ogorčeni na preknitve njihovih monologov.
V zagovor nekultivirane komunikacije je možno navesti disleksijo v otroštvu, nadalje, motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, perfekcionizem v leksikonskih podrobnostih ter pristranskost, oziroma selektivnost in ostale relevantne pomanjkljivosti pri N in AP. Vse navedeno ni negativno, a terja veliko potrpežljivosti.
Morda lahko zgoraj omenjene razvojno nevrološke motnje prispevajo k razvoju osebnostnih motenj tipa okm, anankastik, narcisoid, perfekcionist skupaj z družinskimi okoliščinami in prirojenimi nagnenji. Lahko tudii razumemo povečano konfliktnost med dvema podobno motenima družinskima članoma.
Domnevna N oseba je impulzivna, hitrih, često neustreznih, neprimernih, krivičnih in agresivnih odzivov. Po nepotrebnem se verbalno čuti odgovorno, kjer to ni potrebno. In morda se tudi v tem kaže bolestna narcisoidnost, ali pa racionalizacija? Normalen človek se ne vidi v tako dominantni vlogi na vsakem koraku.
Opazimo lahko protislovje med pretiranim čutom odgovornosti kjer to ni zahtevano in neodgovornimi racionalizacijami, lažmi in nekonstruktivnimi ter žolčnimi obrambnimi reakcijami na drugi strani. Konstruktivna in sploh kakršnakoli razumna, kreativna in razumevajoča debata se zdi spričo tega zelo otežena.
Motena N oseba v resnici nikoli ne spremeni svoje narcistične negativne paradigme ki jo razvije v odnosu do določenih oseb. Poenostavljeno bi rekli temu hladnost in zakrknjenost. Na zunaj se racionalno prilagodi do neke mere, v sebi pa ne opusti prizadetosti, užaljenosti in negativnih stališč. Ima zatrto spontanost.
V pogledu reševanja osebostnih motenj tipa N in AP ni bistvenih razlik, zato so lahko smiselno uporabljene zlasti priporočene tehnologije po dr. Grabovoju za anankastično motnjo na okm podlagi. Najbrž imamo večinoma opraviti z kombinacijo osnovnega tipa in delno drugih tipov motenj.
Kognitivno reševanje anankastične motnje
Osebnostne motnje so raznih vrst in vzrokov - splošno
Primer nastanka razvojno - nevroloških in osebnostnih motenj
-
Povzetek in elaboracija nekaterih pojmov, opažanj ter ugotovitev
Posodobljen in dopolnjen del besedila je zaradi obsežnosti, preglednosti in oblikovanja dodano v GD shrambo in je dostopno preko istoimenskega linkanega naslova spodaj.
Povzetek in elaboracija nekaterih pojmov, opažanj ter ugotovitev
-
-