ZEITGEBER

Zunanji časovni dajalniki dnevnega ritma človekove aktivnosti

Korona p(l)andemija ima mnoge implikacije in posledice. Ena od njih se pojavi pri delu od doma zaradi izostanka zetgeberja. Z njo pa so se že prej morale soočati nekatere skupine prebivalcev, kot so upokojenci, nezaposleni, samozaposleni, prekarci, neredni študenti, itd. Sedaj pa se jim bodo zaradi ukrepov omejevanja širjenja plandemije pridružili še mnogi drugi. To pa so učenci, dijaki, študenti in ljudje, ki delajo od doma.

Spodaj je najprej prevod besedila iz prvega linka, ki sem mu v nadaljevanju dodal nekaj svojega komentarja.

Definicija za 'zeitgeber'

Zeitgeber: Aktivator ali dogodek iz zunanjega okolja, ki daje izhodišče za nastavitev ali za ponastavitev biološke ure. Za sinhronizacijo z našim okoljem potrebujemo vhodne časovne dajalnike (Zeitgebers). Najpomembnejši Zeitgeber v naravi je svetloba. Družbeni dejavniki, kemični dejavniki in dejavnosti, lahko tudi služijo kot Zeitgeberji. Svetloba je tako imenovani foto tip Zeitgeberja, kjer se aktivnosti brez foto Zeitgeberjev, na primer, imenujejo za biološko uro.

Zeitgeber prihaja iz nemškega Zeit, čas + Geber, dajalec = časovni dajalec. Izraz Zeitgeber je uvedel v znanost Jurgen Aschoff okoli leta 1954, nato direktor Max-Planck Inštituta v Erling-Andechs, v bližini Münchna.

Negativne posledice izostanka zeitgeberja in možne rešitve

Zeitgeber je zunanji časovni krmilnik naših vsakodnevnih aktivnosti in njegov izostanek lahko pomembno negativno vpliva na naše življenje in sposobnosti. Problem izostanka zunanjih časovnih dajalnikov spodbude dnevnih aktivnosti nastopi zlasti pri ljudeh, ki so dlje neaktivni, kot brezposelni, po prekiniti, ali zaključku šolanja, ob upokojitvi, itd.

Redki posamezniki imajo stalne lastne zeitgeberje. Praviloma je potrebno nadomestiti običajne zeitgeberje službe, šole, itd. z drugimi aktivnostmi po določenih obvezujočih urnikih, ki si jih moramo sami kreirati. Naprimer joga, telovadba, internet, zdravilska praksa, meditacije, upravljanje z informacijami po Grabovoju, izobraževanje, kultura, šport, društva, honorarne zaposlitve, terminska srečanja in druženja, interesne skupine, klubi, hoby dejavnosti, itd. Grabovoj je že sam po sebi predvidel kar precej terminsko določenih tehnologij. Glede na plandemijo bodo nekatere oblike nadomestnih zeigeberjev odpadle, ali pa bodo prilagojene na uporabo interneta.

Pomembno si je postaviti urnik vstajanja, brez poležavanja in se ga tudi držati. To je naš najvažnejši zeitgeber, ki ga moramo upoštevati in sprejeti, kot koristno nujnost v izogib degradacije lastne funkcionalnosti. Zgodnje jutranje ure so dober začetek dneva, zjutraj je glava prazna in bistra (po prehodu iz podzavestnih spečih morebiti tudi negativnih in morečih vtisov). Seveda pa je to pogojeno tudi z disciplino zgodnjega odhoda k počitku v kolikor si hočemo zagotoviti zdravo količino spanja. Često ni možno uskladiti vseh pogojev z zahtevami zeitgeberja, če so nekateri v medsebojni koliziji. Potem se bomo morali pač začasno sprijazniti z posledicami. A v kolikor je prilagoditev zavestna in če poznamo vplivne zakonitosti potem laže razumemo in sprejmemo tudi posledice.

Potrebno je biti odprt za kreativne ideje možnih lastnih aktivnosti, čimveč se jih porodi tem bolje. S temi aktivnostmi si moramo koristno in funkcionalno učinkovito zapolniti svoj vsakdan. Tako lahko za vsak naslednji dan predvidimo veliko možnih aktivnosti iz zaloge idej. Dodamo še obveznosti po koledarju in si tako lahko zamislimo aktivnosti naslednjega dne, upoštevaje prioritete neodložljivih obveznosti. Na ta način ne bomo nikdar padli v vakum, ki ima lahko psihološko implikacijo depresije, ali celo anksiozne depresije.

Zlasti disciplina rednega jutranjega vstajanja je zakon za vsakršno zdravje, stabilnost in zadovoljstvo. Redno pomeni ne-poležavanje, ne pomeni pa da moramo vstajati ravno ob 5h. Lahko je tudi ob 8h, vendar brez poležavanja v 'tri pirovske'. Tak red je osnovno nadomestilo 'običajnih' zeitgeberjev. Med izbranimi idejami rednih vsakodnevnih aktivnosti si sčasoma skozi poskuse oblikujemo optimalen urnik in tako pridemo do zadovoljive nadomestitve običajnih zeitgeberjev.

Vsakodnevna delovna in funkcionalna učinkovitost

V izogib neučinkovitosti, ter morebitnemu sanjarjenju, ali miselni zmedi, neodločnosti in lenobi je koristno delati in odločati hitro z določenim tempom in ritmom, sproti od enega koraka do naslednjega. Tako se izognemo stranskim odvečnim mislim, ki nas lahko sicer zelo ovirajo, tratijo čas in energijo, ter povzročijo v skrajnem primeru nezaključevanje posameznih nalog, upad psihične in fizične funkcionalnosti, nezadovoljstvo, pa tudi neuspeh in nepotreben stres ter zaplete.

Na ta način tudi prisilimo sami sebe da funkcioniramo kot bi funkcionirali v pogojih zahtevane delovne učinkovitosti službe, šole, itd. To je koristno in nujno, da ohranimo svojo funkcionalno kondicijo v dobrem stanju. Le izjemoma in pod zavestno kontrolo ter odločitvijo si lahko privoščimo nekoliko daljši počitek, spanje, sprostitev, lenarjenje v omejenem času trajanja.

Yoda