-
Uvod k zaporedju zanimivih pripetljajev s štopanja
Namesto maturantskega izleta sem si po zaključku srednje šole leta 1969 zamislil avanturo štopanja in nočitev v spalni vreči, vse skupaj za minimalen drobiž. S seboj sem vzel kakšnih 7 konzerv za potovanje v predvideni dolžini cca 7 dni.
Pripravil sem si tudi nekaj stavkov italjanščine za vsakdanjo rabo, nekaj sem že prej 'pobral' od očeta, ki je bil naraven talent za jezike. Sem se pa tudi sproti kaj naučil od šoferjev, ki so rade volje pomagali spoznavati jezik ob pomoči gestikulacije. Ugotovil sem, da je to res eden najlažjih jezikov za učenje.
Trasa severne Italije splošno
Imel sem priliko videti kako izgleda gumi defekt na vozilu pred sabo pri avtocestni hitrosti. Vozilo s počeno gumo je opletalo levo - desno, ampak se je srečno izteklo. Ne spomnim se časovnih in krajevnih podrobnosti, pač pa lahko govorim o splošnem vtisu in osebnih doživljajskih vtisih.
Velika večina Italijanov in italijank, ki sem jih srečal je na splošno izražalo simpatijo in prijateljstvo do takratne Jugoslavije, socijalizma in Tita. Seveda sem bil tega odnosa potem deležen tudi sam. Eno ali 2 izjemi (fašistične) neprijaznosti in morda žaljenja pa sem tudi doživel v severni Italiji.
Morda zanimivost iz nočitve na nekem travniku in v dežju pri Benetkah če se prav spomnim. Ja tudi v dežju se je bilo treba znajti. V ta namen sem imel s seboj velik polivinil in tako zaščiten sem se potuhnil dokler dež ni odnehal. Tako sem pot lahko nadaljeval popolnoma suh.
Del poti združim 'moč' ustavljanja avtov z nekim Angležem
Na cesti sem srečal nekega domnevnega Angleža in sva nekako 2 dni združila moči v iskanju zastonjskega prevoza. Natančneje povedano sem se 'šlepal' na njegovo agresivno štopanje. Eno noč sva tudi skupaj prenočevala na prostem. Od tedaj dalje pa je šel raje po svoje. Zakaj?
V svoji prtljagi sem imel med drugim tudi velik skrhan nož, ki mi je služil za pripravo terena pred položitvijo spalne vreče. Sem tipu pokazal kako porežem travo in korenine. Ampak očitno je bil poln predsodkov do nevarnih Balkancev in najbrž ni zatisnil očesa celo noč......
Nenadejan ogled ameriške vojaške baze
Po zaslugi prej omenjenega avtoštop kamerada sva nekoliko posiljeno okupirala veliko ameriško limuzino, ki jo je vozila pristna ameriška črnka. V bistvu je bila kar nejevoljna, ko je tip izkoristil priliko njene ustavitve in kar vstopil v avto ter povabil še mene. Nekaj sta se prepirala ampak naju je peljala.
Toda kam naju je peljala ? Človek ne more verjeti da smo se zapeljali kar v ameriško vojaško bazo kamor je črnka očitno prišla obiskat svojega moža. Mislim, da naju je takoj za 'kapijo' skipala iz avta, toda nos sem pa le pomolil tja kamor ga sicer ne bi smel in mogel.
Zelo možno je bilo to celo v Avianu, kar se žal ne spomnim. Ampak prijatelj mi je nedavno pravil o svoji sestrični, ki je delala v tem letalskem oporišču in kako mu je sledil nek črnec, ko je bil tam na obisku. Zvedel je, da so nam najbližji nato atomski izstrelki, meni pa je obudil to zgodbo izpred 40 let.
Poljski duhovnik mi v Rimu časti biftek za kosilo
Med ogledovanjem večnega mesta za pot pobaram nekega duhovnika. Izkaže se, da je Poljak in možakar je navdušeno slavil panslavizem, ko sem mu povedal da sem Slovenec iz Jugoslavije. Potem sva lomila neko poljsko - slovenščino. Možakar mi je v čast slovanstva častil kosilo z biftekom.
Trafikantka mi v Rimu podari poštne znamke za Jugoslavijo
Po svoje mi je bilo še bolj nerodno kot za biftek, ko sem kupoval poštne znamke. Ob informaciji da pišem domov v Jugoslavijo je prodajalka naznanila, da so zastonj. Lahko pa tudi rečem, da so se odprtost, prijaznost, spontanost in prijateljstvo Italjanov stopnjevali od severa proti jugu Italije.
Italijani se sramujejo Musolinijeve palače v Rimu
Med ogledom Rima mi pozornost pritegne veličastna palača in vprašam mimoidočega katera rimska znamenitost je to. Bil sem presenečen zaradi zgražanja nad zgradbo, ker, da je bila povezana z Musolinijem. Človek je izražal nekakšno mešanico sramu zaradi fašizma in presenečenja, da me sploh zanima ta 'sramota'.
Šofer tovornjaka pozna Jugoslovanske kletvice
Sam pa sem se sramoval spričo razupitosti znamenitih jugoslovanskih kletvic. V bistvu je cela vožnja s tem tovornjakarjem potekala v razpravi o kletvicah in demonstraciji njihovega poznavanja ter izražanja. Človeka je zanimal prevod in pomen, poznal sem pa le nekaj besed in stavkov italjanščine. .
Mlade angleško govoreče turistke skrbi moje prenočevanje pred motelom ob cesti
Tudi ta situacija me je spravljala v zadrego. Odložili so me pri nekem motelu in sem se nameril tam po partizansko prebiti noč na prostem, ker niti slučajno nisem imel dovolj denarja za plačilo nočnine. Potem pa mi pridejo zaskrbljeno težit te ženske, češ zakaj ne grem spat v motel....Kaj naj bi rekel ?
Neapelj pokaže izjemno dobrodušen odnos domačinov
Neka 'ženska s ceste' se mi ponudi, da mi naštopa prevoz na periferiji Neaplja. Nikakor si ne predstavljam take pristne dobrotljivosti pri naših predstavnicah sličnega poklica..... Potem se ustavi nek dostavni kamijonček in šofer z otrokoma v kabini mi obljubi, da takoj pride nazaj pome.
Malo se sprehodim po tržnici in vprašam koliko stane lubenica. Prodajalec pa odreže zajeten kos in me spodbuja z besedami: 'Izvoli, kar jej...' Sem bil že nekoliko navajen italjanske gostoljubnosti, ampak vseeno sem bil spet malo v zadregi.
Cilj avtoštopa je bil dosežen in takoj sem obrnil smer potovanja proti domu. Konzerve so kopnele, drobiž za kruh tudi. Vodnjaki s pitno vodo pa so v Italiji itak na vsakem koraku. In tako mi vsaj žeje mi ni bilo treba trpeti. Konec dober vse dobro.
-
-