Poučno povedna srečanja z nekaterimi ljudmi v življenju
-
V Splitu leta 1970 igram nogomet z ustaškim vrstnikom
S starši sem bil na počitnicah v Splitu in na mestni plaži sem spoznal dvajsetletnega vrstnika, s katerim sva tudi igrala nogomet na mivki. Bil je uglajen in prijetna družba nekaj dni zapored vse do dne ko je razkril svoja sovražna stališča do Srbov.
V bistvu moram povedati, da je to samo eden od primerov, ko so bili ljudje presenetljivo in tvegano zaupljivi do mene, kot bi vedeli, da ne spadam med ovaduhe in, da skrivnosti znam obdržati zase. Omenjeni vrstnik mi po nekaj dneh druženja razkrije dobesedno, da je ustaš in del skupine organizirane v okviru rkc.
Šokiran sem bil še bolj z izjavo, da 'bi klal Srbe' ob istočasni goreči rkc pripadnosti. Po teh razkritjih sem se odmaknil in sem se izogibal nadaljnemu druženju. Zgodba pove, da ekstremizem ni bil izkoreninjen na Hrvaškem, kasnejša znanstva pa so mi povedala, da je podobno povsod po svetu.
V disku spoznam moj letnik novinarko Mladine
To znanstvo je bilo izjemno kratkotrajno in se je po nekajurni izmenjavi mnenj zaključilo v nerešljivem konfliktu stališč. Kljub vsemu pa mi je dalo misliti o novinarskem profilu v Sloveniji. Žal se od takrat ni nič izboljšalo, ampak se je katastrofalno poslabšalo. Msm pa so postali 'javne hiše' sramote, laži in cenzure.
V čem je bil konflikt s to novinarko ? Tiste čase sem imel že nekajletne delovne izkušnje, predvsem pa uvid v realsocializem in psihologijo 'delovnega' človeka, oziroma 'radničke klaste'. Tedaj sem delal v tehnologiji Iskrine tovarne za proizvodnjo. Poznal sem razliko med prakso in deklamacijami partije.
Človek ne more verjeti, da je nek novinar lahko tako bodisi opranoglav, bodisi zabit, ali nadut, da gre pridigati evangelije o uveljavitvi pravic samoupravne delavske raje nekomu, ki dela v proizvodnji in pozna realnost razmer. Sam sem izbral tisto službo zaradi svojega idealizma in idiličnih predstav o delavstvu.
Ampak moje razočaranje glede te samoupravne delavske idilike je bilo popolno, še bolj pa glede karijerističnih povzpetnikov. Moj tedanji neposredni šef je dandanes tajkun, ki je ukradel (olastninil) cel tozd, za katerega smo delali. Delavska 'klasta' pa kot koze, ki obžrejo vse, ne meneč se za ideale.......
Nadalje pa so tovarniško realnost oblikovali tudi vplivni znanci direktorjev po raznih linijah, nekateri z kriminalnimi karakteristikami, brez poštenja in dostojanstva. Šefi niso podpirali storilnosti, izboljšav in napredka, vse je bilo korumpirano in zlagano. Tista pisunka me pa podučuje in kritizira iz svojega vrtička.
Nečak domobranskega poveljnika mi popravi Katro
Iskal sem avtomehanika, ki bi mi zakrpal bencinski rezervoar pri Katri, ki je puščal. Morda ni bilo tovrstnih rezervnih delov, ali pa sem samo želel cenejše popravilo namesto menjave. Nekako sem prišel v Bizoviku (pod Urhom) do nekega šušmarja, ki je bil pripravljen opraviti tak poseg. Drugi so delo odklonili.
Tip je bil prostodušno odkrit in preprosto neposreden. Marsikdo bi imel ob njegovem nakladanju pomisleke, da bi mu predal svoje vozilo v popravilo. Ampak delo je dobro opravil za majhen denar. Ena od prostodušnih izjav 'Krjavla' je bila tudi to, da je bil njegov stric domobranski poveljnik, ne spomnim se čina.
Ob tem sva se oba prostodušno namuznila neobremenjeno z današnjimi delitvenimi stigmami. Zdi se mi, da smo bili navkljub domnevni komunistični diktaturi bolj tolerantni in življenski do vprašanj, ki danes predstavljajo tabu in zaznamovanost. Fant je bil preprost, brez zlobe in nepokvarjen, to edino šteje.
Debata z argentinskim Slovencem - duhovnikom moje generacije
Prijateljica je imela sorodnika duhovnika po poklicu, ki je prišel obiskat domovino svojih v Argentino izseljenih (pobeglih?) staršev Slovencev. Ozadja nisem poznal, pač pa sem neposredno uvidel kakšno prepričanje je temu mlademu duhovniku privzgojilo (domobransko) emigrantsko okolje.
Prijateljica je organizirala moje srečanje s tem duhovnikom v prostorih Stolnice, kjer je prebival med obiskom. Pri tem je izpostavila da sva oba malo filozofa in, da bi morda bilo zanimivo izmenjati poglede. Rečeno, storjeno in sem se oglasil na naslovu, nakar steče debata, a kakšna....
Enostavno nisem mogel verjeti svojm ušesom, kar je govoril ta človek. Alibi za Hitlerja in okupatorske sodelavce, ter izdajalce slovenskega naroda, popolno nepoznavanje realnih razmer v Sloveniji, ter Jugoslaviji. Zelo očitna je bila vzgoja v duhu sovražne emigrantske propagande.
Sicer je imel ta mladi duhovnik nenadomestljiv primanjklaj v splošni izobrazbi, sploh pa v 'filozofiji' in vshodnjaških duhovnih doktrinah. Navrgel sem mu nekaj takih nazorskih postulatov, ob katerih je bil zelo nebogljen, brez možnosti kakršnekoli replike zaradi neznanja. Ampak sam sem bil bogatejši s to izkušnjo.
Tedaj smo bili še časih jugoslovanskega komunizma okoli leta 1980. Vsak lahko sam razmisli o tem koliko, če sploh je bil tedanji režim diskriminatoren do obiskov dejansko sovražno vzgojenih potomcev (domobranskih) emigrantov. Hermetični režimi si ne bi dovolili obiska predstavnikov sovražne propagande.
Za zaključek moram to izkustvo s predstavnikom irkc duhovščine uravnotežiti tudi s pozitivnimi srečanji, ko so mi duhovniki nesebično pomagali v težavi in bil sem deležen celo zastonjskega kosila. O takih primerih bom dodal pripoved v zgodbah Razno, ko pridejo na vrsto. Dogajanje je iz obdobja exyu države.
Škot na plažo nosi Biblijo in pove, da bi ubijal Angleže
Moja počitniška družba se na obali spoprijatelji z družbo nekega Škota, ki je na plažo nosil Biblijo. Sam sem bil že prej navdušen nad škotsko glasbo ter njihovo zgodovino. To sem povedal tipu in je postal zelo zaupljiv v svoji pripovedi, za povrh pa je še zaplesal škotski ples.
Novi znanec iz Škotske je povedal je, da so Angleži Škote podredili na osnovi ekonomskih mehanizmov, da pa jih niso nikdar vojaško premagali. V svoji pripovedi Škotske zgodovine se je zelo razvnel in ne spomnim se kaj vse je razlagal. In tako je v nekem trenutku podal izjavo, da bi ubijal Angleže ! ....
Morda se je izrazil celo z besedo 'klati', kar bi lahko bila provokacija ob znanih krvavih medetničnih nasiljih med 2 sv. vojno v stari Jugi. Zahodnjaki pa so znani tudi po svojem površnem poznavanju drugih narodov in posledičnem mešanju podatkov. Kakorkoli izjava je bila zame šok in razočaranje.
Šefovska ovaduha sta bila iz rdečega in belega ideološkega brloga
Zgodbi s šefovimi ovaduhi sem zapisal že v postu Služba. Ampak tam nisem posebej povdaril zanimivost teh dveh izkustev, ki je vsporednica slovenski delitvi na bele in rdeče.
Prvi ovaduh je bil potuhnjen del partijskega aparata in si je tako nabiral karijerne pike pri informbirojskem komunističnem šefu, ter dvigoval plačo. Bi se reklo da je bil karierni salonski komunist.
Drugi ovaduh, ki sem ga srečal pa je spadal v najbolj konzervativno zaostali desničarski del populacije z pozunanjeno ritualno rkc pobožnostjo in asocialno brezsrčnostjo do sodelavcev.
Zgodba drugega ovaduha pa je omenjena tudi v postu 'Yoda brani etnokristjane' z nekoliko drugimi povdarki. V tukajšnjem zapisu izpostavljam nepričakovano razkritje in spoznanje ovaduštva.
Z delovno ekipo bosanskih Srbov postanemo pristni prijatelji
Takoj po upokojitvi sem začel s prenovo stanovanja. Prvotno zamišljeni obseg del je bil bistveno manjši od kasnejše realizacije predvsem zaradi finančne omejenosti. To pa se je spremenilo po zaslugi izbranega izvajalca adaptacije kopalnice in kuhinje, ki so mi ga ponudili v Merkurju.
Izvajalec kopalniške in kuhinjske adaptacije mi je ponudil kompletno adaptacijo stanovanja za znosno ceno v primerjavi z cenami zvenečih 'projektnih' ponudnikov adaptacije. Vodoinštalater po poklicu z ekipo vseh ostalih obrtniških izvajalcev se je iskazal za nepričakovano darilo usode v vseh pogledih.
Govorim o ekipi obrtnikov po poreklu bosanskih Srbov, razen šefa vodoinštalaterja, ki je morda Srb iz Srbije. Bistvo pa je to, da mi je ta človek odlično in pošteno svetoval, ter neformalno vodil in koordiniral celotno adaptacijo. Prav tako so pri meni dobili oceno odlično tudi vsi člani njegove delovne ekipe.
Iskreno pohvalo izvajalcem adaptacije mojega stanovanja argumentiram s sledečim: pošteni, inteligentni, delovni, medsebojni prijatelji, v času večmesečnega poteka del nisem enkrat opazil negativnih reakcij, kaj šele kletvice. Na koncu sem bil zadovoljen tudi z opravljenim delom in ceno.
Do takih ljudi imaš nehote spoštovanje. Skozi zaupanje in medsebojno spoštovanje smo lahko komunicirali sproščeno neformalno in na koncu postali prijatelji. Ta odnos se je dokončno uveljavil skozi neformalno druženje na njihovem razširjenem pikniku, še bolj pa na izletu v Bosno z najetim avtobusom.
Izlet v svoj rojstni kraj in naprej je častil Mičo - pleskar za cel avtobus povabljencev ob njegovem Abrahamu. Sicer je Mićo po poklicu šofer, ampak z umetniškim talentom in spretnimi rokami, kar mu je odpiralo mnoga vrata in prineslo zahtevne donosne prenove objektov.
V bistvu bi za vsakega člana te bosanske ekipe obrtnikov lahko povedal kaj zanimivega in pohvalnega. Omenil pa bom svoj vtis glede vojne v exyu. Ti ljudje se izogibajo vojnim debatam in so medsebojno strpni z dugimi narodi iz Bosne. Mićo mi je tudi ponosno pokazal področje brez vojaških spopadov.
Še enkrat bom povdaril njihovo medsebojno spoštljivost in podporo, željo in pripravljenost po miroljubnem sožitju z drugimi narodi, nasprotovanje in strah pred vojno. Po izkušnjah iz JLA bi tudi rekel, da se mentaliteta bosanskih Srbov in Srbov iz Srbije bistveno razlikuje. Hvaležen sem za to izkušnjo.
Bioenergetik se cepi in zboli za rakom
Ta zgodba ima spričo specifičnih okoliščin nekoliko mistični pridih. Pred slabo dekado sem spoznal na neki poroki lokalnega bioenergetika. Človek je pomagal mlademu gostu, ki ga je prizadela nezmerna konzumacija mešanih žlahtnih kapljic. Bioenergetik mi je deloval prostodušno, skromno in preprosto.
Slabo leto nazaj pri žaganju veje na visokem drevesu omahne njegov nekaj starejši brat in zaradi poškodb umre v bolnišnici. Veljal je ze pedantnega in previdnega človeka, a lokalci so afirmirali neprevidnost, kot vzrok padca, češ, da je že enkrat padel pri žaganju. A tokrat je bil tudi polno cepljen dodajam sam.....
Potem v širši lokalni skupnosti sledi nova pretresljiva zgodba o raku 4 stopnje pri mlajšem bratu bionergetiku. Pripoved je izrazito negativna in črnogleda. Žal mi je za tega človeka in v nekem trenutku mentalno zaprosim dr. Grabovoja da mu pomaga.
Po nekem času začno prihajati zgodbe, da gre omenjenemu bolniku na bolje. Omenjajo, da ga je sesula smrt starejšega brata, kaj več idej o vzrokih bolezni ti običajni večinski ujetniki matrice praviloma ne premorejo. Informacije so me razveselile, vendar nisem razmišljal o možnih vzrokih izboljšanja.
Nedavno pa se mi primeri 'naključno' ponovno srečanje z obolelim bioenergetikom na nekem širšem družinskem pikniku. Vtis, ki ga je dajal bioenergetik in pogovor z njim sta mi odprla več vprašanj, kot sta mi dala odgovorov. Za začetek povem, da ga sploh nisem spoznal.
Razlog neprepoznavanja je deloma podobno opisala ena od udeleženk piknika. Zdel se nama je višji, meni pa tudi bolj zgovorno samozavesten. Deloval je vitalno na zunaj in v govorjenju. Svoje stanje in pričakovanja je opisal zelo optimistično in napredno z nepriznavanjem obstoja bolezni.......
Pogovor je razkril, da je cepljen, da se je podvrgel tudi uradni medicinski obravnavi in zavedanje možnih negativnih posledic njegovega bioenergijskega zdravljenja drugih ljudi. Povedal je, da po odkritju raka ne opravlja več zdravljenj, ni pa priznal cepljenja za možen vzrok svoje bolezni.
Namesto cepljenja je za možnega krivca omenjal zastrupljanje okolja, o bratu pa tudi ni govoril. Zanimalo me je njegovo mnenje glede sile, ki mi je pri bioenergo tretmaju odrivala roke stran od glave pacientke, a odgovor se ni zdel konsistenten. Možakar verjame v karmo, Boga in premore biozdravilni potencial.
Dodam še zaključni komentar. Ob pogovoru z bioenergetikom je izgledalo, kot, da se je večina odmaknila v stanje kognitivne disonance. To je tipična reakcija ujetnikov matrice, ko ni soočanja z negativnimi dejstvi o cepljenju in ni rešitve zanje. Bioenergetikov brat je možno omahnil zaradi posledic cepljenja.......
-
-
Comentários