Drugi katamaran _ zbirka posnetkov v pdf datoteki
-
-
-
Propad prvega katamarana
-
Omenil sem že, da so UV žarki skozi prozoren poliuretanski lak povzročili razkroj epoxy lepljenega spoja med palubo in bočno oplato pri prvem katamaranu. Morda je k temu svoje prispevalo tudi težavno lepljenje celotne palubne oplate naenkrat. Nastala je razpoka in v trup je prišla voda. Nekako nisem imel volje trupa sušiti in popravljati z nezanesljivim izidom. Prijatelj mi je katamaran vseeno shranil v svoji hiši, vsaka mu čast za razliko od sorodnika, ki je to gladko zavrnil, čeravno je šlo za začasno hrambo.
Nisem dolgo vzdržal brez jadranja in čez čas sem sklenil stara lesena trupa uporabiti za izdelavo kalupa po katerem bi izdelal nova trupa iz armiranega poliestra.
-
-
Izdelava trupov iz poliestra in steklene volne
-
Ne spomnim se ali je šlo za en ali dva kalupa, ki sem ga izdelal iz cenenih lesonit plošč z zunanjimi lesenimi ojačitvami. Osnovne dimenzije preseka sta določala stara lesena trupa, kalup pa je določal za cca 20 cm daljša fiberglas trupa. Tako je bilo določeno, da se steklena volna položi in zalije z poliester smolo po notranjih površinah kalupa.
-
Na vrhu bokov je bilo treba pripraviti rob - zavihek za lepljenje palube, ki je bila seveda tudi iz stekloarmiranega poliestra. Trupa sta bila bočno ojačena z prerezanimi in vlepljenimi plastičnimi cevmi za odtočno hišno kanalizacijo cca 6 cm premera. Predvideti je bilo treba še 4 navpične okrogle stebre za prečno povezavo obeh trupov z Al cevmi prav tako iz stekloarmiranega poliestra. Ti štirje okrogli stebri premera cca 15-20 cm so morali biti trdno in precizno fiksirani na notranji strani bočne poliesterske oplate trupov, po leplenju palube pa še s palubo. To je zagotavljalo plovilu odpornost na velike sile, ki se pojavljajo pri jadranju na meji možnega.
-
Najprej je bilo potrebno najeti delovni prostor. Imel sem srečo z nepredragim suhim nadzemnim prostorom, kjer mi je bilo dovoljeno delo čez dan. Nato sem našel nepredragega izdelovalca, poliesterskih cistern nekje med Goričanami in Medvodami, ki mi je bil pripravljen izdelati trupa, palubi in nosilne stebre po kalupu in skicah. Mislim, da je tudi tu pomagalo priporočilo mojstra Pelajiča iz Predvora. Pipeljal sem svoj (a) kalup(a) in po izdelavi odpeljal spodnja dela trupov, palubi in nosilne stebre. A to je bil šele začetek organizacijske in delovne kampanje pri končni izdelavi trupov.
_
Sedaj se je začelo moje 'packanje' s poliester smolo ter armaturo iz steklene volne. Najprej pa sem moral popraviti nekvalitetno izdelane robove trupov trapeznega preseka. Sledilo je armirano poliestersko lepljenje navpičnih stebrov v trupa. Ti stebri so istočasno imeli tudi vlogo ojačitve in fiksiranja prečnih gabaritov obeh trupov. Sledila je priprava palubne oplate pred leplenjem na trupa in končno lepljenje palube. Pred tem pa je bilo potrebno predvideti lesene in kovinske vložke za vijačenje tečajev obeh krmil, za vijačenje bočnih jambornih pripon in pritrditve pramčeve Al cevi na palubo. Ne spomnim se niti ali so bile luknje v palubni oplati izdelane med samo izdelavo palube, ali pa sem jih sam naknadno žagal. Podobna zgodba je z kontrolno - prezračevanimi palubnima odprinama, ki sta imeli plastičen armiran pokrov z navojem.
-
V bistvu se spomnim žaganja armiranega poliestra kot najtežjega dela celotne izdelave katamarana. In potrebno je bilo izžagati okrogle luknje v nosilne stebre, v katere sem vlepil poliesterske vodoravne cevi, v katere sem pri izgotovljenem katamaranu vstavil obe prečni povezovalni Al cevi trupov in ju fiksiral z nerjavečimi vijaki ter krilnimi maticami. Ti dve Al cevi sta bili tudi del prečnega dela okvirja tende. Vzdolžna dela okvirja tende pa sta bili prav tako dve Al cevi, položeni na nosilna utora vlepljena na sprednji in zadnji nosilni steber vsakega trupa. Vse 4 nosilne stebre je bilo potrebno z vrha tudi hermetično zapreti. Nato je lahko sledilo barvanje trupov z belim poliuretanskim lakom, temu pa spet vijačenje in lepljenje pritrdilnega okovja iz nerjavečega jekla. Več podrobnosti o gradnji podaja Yodin tehniški muzej - Gradnja katamaranov 1 in 2.
-
-
Dediščina prvega katamarana
-
Večji del kovinske opreme, jambor, tenda, jadra in krmila so mi ostali od prvega plovila. Nekatere dele sem popravil, nekatere zamenjal, ali funkcionalno izboljšal. Mislim, da mi je mojster Pelajič neznatno povečal površino jader. A v končni fazi se ta drugi katamaran v plovbi ni nikoli izkazal za tako hitrega kot prvi, bil pa je robustnejši, nekoliko težji a vseeno s šibkimi točkami, ki jih je podedoval od prvega. Na koncu se je za usodno konstrukcijsko napako izkazala ravno sprednja prečna povezovalna Al cev, na sredini katere je bil vrtljivo postavljen jambor. Ta Al cev je sicer imela navarjeno ojačitev, kjer je strukturna deformacija materiala zaradi varjenja skupaj z utrujenostjo materiala povzročila zlom cevi. Posledično se je podrl jambor in cela konstrukcija katamarana je razpadla. Na srečo se je to zgodilo nekaj 10 m od polne portoroške plaže, da sem odplaval do obale in mimo brezbrižnih kopalcev v neopren obleki odkorakal do avta v jadralnem klubu, ter se odpeljal domov. Ni bilo ene same 'roke' pomoči, ne s strani kopalcev ne s strani jadralnega kluba. A to je že druga zgodba, ki najbrž ne spada sem. Ali pa jo prihranim za kdaj drugič. In podobno kot pri prvem katamaranu sem tudi pri drugem doživel pred dokončno polomijo še cel niz drugih incidentov tipičnih za prsi junaka in glavo bedaka, ha, ha. A konec dober vse dobro.