Regata Kornati_ zbirka posnetkov v pdf datoteki
-
-
Bilo je kmalu po hrvaški osvoboditvi Knina in pripadajoče krajine, ko me je sedaj že pokojni sodelavec povabil na regato po Kornatih. To je bilo bolj srečanje članov jadralnega kluba iz Ljubljane, ki so v marini s področja Kornatov rezervirali najem ustreznega števila jaht in potem smo skupaj prejadrali začrtano pot od starta do cilja. Na vožnji do izhodiščne marine se nam je nudila žalostna slika požganih in razdejanih hiš ob poti, ki je vodila skozi osrednji del prizorišča vojaške operacije 'nevihta'.
-
Dodeljena nam je bila okorna cca 10 m dolga jadrnica tipa Bavaria, posadko pa sta sestavljala 2 kapitana z izpitom za večja plovila in 3 mornarji pripravniki, med katerimi sem bil tudi sam. 2 ali 3 nočitve smo opravili kar na barki, ki je bila seveda varno privezana v eni izmed marin na poti. 'Pupca' in 'papca' je seveda potekala na kopnem, ampak na barki sem imel priliko videti štedilnik na gugalnici. To je namenjeno temu, da lonci ostanejo v vodoravni legi tudi pri nagibanju plovila. Omembe vredna je morda še izkušnja z vzdrževanjem smeri plovbe. Pri upravljanju s krmilom sem ugotovil nepričakovano velik časovni zamik odziva barke na korekcijo smeri, kot bi po radiu vodil pristajalni modul na Luni.
-
O samem jadranju ni možno povedati kaj posebno razburljivega, ker je bila barka glede hitrosti še dodatno hendikepirana spričo silnih zalog pijače in jedače. Oba kapitana in tudi en mornar so imeli nadstandardne pivske kapacitete.....No in že na začetku sta tako ojunačena kapitana hotela pokazati nam zelencem kako je ko se gre zares. Začeli smo z dvigom floka, potem pa naj bi sledilo še dvigovanje glavnega jadra. a glej šmenta, kapitana nista uspela ugotoviti katero vrv potegniti za dvig jadra. Bil sem prvič na jahti in po analogiji s katamaranom predlagal eno od mnogih vrvi in je bila celo prava.
-
Pretežen del 'regate' je potekal v brezvetrju in naša barka je izdatno zaostala za večino drugih. Rezultat bi se dalo izboljšati z uporabo špinakerja. ampak prvi kapitan (žal tudi že pokojen) in obenem tudi prvi gurman posadke je imel pripravljeno strašljivo zgodbo o tem kaj se lahko zgodi če posadka ni vešča uporabe špinakerja. Ta pade v vodo in prekucne barko, če ne še kaj hujšega...... recimo, da se izgubijo zaloge hrane in pijače pri tem. In tako moje lobiranje za uporabo špinakerja pač ni šlo skoz. Edino enkrat je malo potegnil veter pa mi je odneslo kapo v morje za hrano morskim psom.
-
Ob celi zgodbi obžalujem edinole to, da se sodelavcu - drugemu kapitanu nisem uspel oddolžiti z jadranjem na svojem katamaranu, čeravno je obstajal z njegove strani interes za tak podvig. Žal pa mi je tudi, da ga ni na nobeni sliki, ker je pač sam prispeval tukajšnje fotke. Posthumno čast in zahvalo mu bom zato izrazil s šifro 'VonSiemens'....... Razumeli bi jo samo častni člani elitne virtualne enote za hitra posredovanja.