-
Predgovor k zgodbam iz teme 'Srednja šola'
Nisem spadal med dobre dijake na srednji elektrotehnični šoli Vegova. Razlogi pa niso bili v moji morebitni lenobi, neodgovornosti in nezainteresiranosti pač pa v slabi koncentraciji in hitri utrujenosti. Tako sem se praviloma vse konference otepal z eno ali več nezadostnimi ocenami posameznih predmetov, na koncu šolskega leta pa mi je vedno nekako uspelo končati letnike brez popravcev in to vsa 4 leta.
Osebnostno sem tehnično - družboslovno - naravoslovni hibrid z omejenimi učnimi potencijali. Izbira šole je bila pragmatična in že v prvem letniku se mi je pojem 'tehnično' priskutil, ampak sem vstrajal, da bi imel poklic. Nekateri tudi uspešnejši sošolci so se po srednji šoli preusmerili na druga področja, sam pa sem vseeno nadaljeval fakultetni študij elektrotehnike.
V pogledu mojih učnih zmogljivosti sem bil omejen na učenje enega predmeta za naslednji dan. Dokler se nisem sprijaznil in živel s to omejitvijo sem poskušal obvladati vso potrebno tekočo učno snov, vključno z domačimi nalogami in programi tehniškega risanja. A to je rezultiralo z zmedo, živčnostjo in distonijo, kar me je popolnoma onemogočilo za sploh kakršnokoli učenje in delo.
Sprostil sem se v gozdu, na kolesu, na nogometnem igrišču in na košarki. Tako sem v šolo prihajal zavestno nepripravljen za večino predmetov. Rezultati so bili predvidljivo slabi. Vendar so me reševale nekatere osebne lastnosti kot naprimer transcendentalna meditacija - kontemplacija, telovadba, dobra usmerjena koncentracija in 'overdrive booster' način učenja kadar je 'voda tekla v grlo.'
Verjamem, da so me nekateri bolj 'fašistično' usmerjeni profesorji uvrstili v kategorijo lenih, zabitih in nesposobnih dijakov. To sedaj niti njihov problem ni več, ker so default pokojni. Med svoje domnevno rešilne lastnosti lahko uvrstim tudi hladnokrvnost in psihološko trdnost in robustnost, kar mi je bilo v pomoč tudi pri covidni cepilni plandemiji. Kakorkoli že, tu je 5 srednješolskih zgodb za ponazoritev.
Angleščina
Iz osnovne šole sem prišel brez znanja angleške slovnice in profesor 'Enooki Jack' mi je to takoj pokazal z oceno cvek. Potem sem bil nekaj mesecev doma zaradi zlatenice ter končal prvo polletje večinoma brez ocen. Takoj ob vrnitvi v šolo me EJ ponovno vpraša težja poglavja iz slovnice. Imel sem občutek, da želi z mano dokončno zaključiti tudi za naprej. Ampak naletel je na mino, ker sem se doma učil tudi anglo.
Na vsa vprašanja odgovorim brezhibno in EJ me nejeverno odslovi brez komentarja. In naslednjo uro ponoviva vajo. Ne vem kako je vse skupaj psihološko vplivalo na EJ in ne spomnim se če je bila še tretja ponovitev take 'vaje'. Toda, verjeli, ali ne človek me je potem vse 4 letnike pustil popolnoma pri miru, pri čemer sem imel ves čas default oceno 3. Večina sošolcev se je pa morala ves čas zelo truditi za dvojko.
Matematika
Prfoksa me ni marala in zato nisem imel nikoli boljše ocene kot 2. Pa še za to sem trepetal do konca 4. letnika. Pri vsem skupaj pa nobena moja šolska naloga ni bila slabša od 4, vmes pa tudi petice. A če sem pisal zelo dobro me je takoj poklicala k tabli in čutil sem, da preži kako bi me zafrknila pri najmanjši napakici. V kolikor sem bil previdno obotavljajoč pa je takoj inscenirala cvek za 'počasnost'.
Ob tem je zanimivo, da sem inštruiral sošolca, ki je imel potem matematiko 3, jaz pa 'podarjeno' 2. Saj mu nisem bil nevoščljiv, samo pokazati hočem kakšno je bilo včasih življenje dijakov na Vegovi. Dobro se spomnim hudobne izjave prfokse, ko me je poslala v klop s cvekom iz ustne ocene potem, ko sem pisal -5: ' Ha, ha, ena lastovka ne prinese pomladi'. A moje lastovke so bile stalne kljub sovražni 'pedagoginji'.
Avtomatska vezja in naprave
Profesorju smo rekli Popaj zaradi njegovih neverjetnih 'partizanskih' zgodb. Praviloma je začel uro z ponudbo kake zgodbe in retoričnim dodatkom 'če že hočete'. In ne glede na naše 'hotenje' je večina šolskih ur minila na ta način. Napisal je tudi učbenik, ki je bil osnova pri preverjanju znanja. Ta okoliščina ga je nekako opravičevala za izostanek kakršnegakoli ustnega podajanja snovi in pisanja na tablo.
Njegov način spraševanja mi je bil bedast, snov v skripti mi je 'smrdela' in to je rezultiralo, da sem imel 3 zaporedne konference cvek. Bilo mi je mučno priti k Popajevi mizi brez pojma o pojmu. On pa je neizprosno odprl skripta in vprašal: 'ta slika'. Bil sem tiho, še slike nisem dobro videl, kaj šele, da bi jo razlagal. In tako še eno ali dve vprašanji in na koncu Popajev 'bejž' in cvek. In tako 3 konference zapored.
A pride 4 konferenca in sem se odločil, da zadevo popravim. V enem popoldnevu nekako v 'booster overdrive' načinu učenja obvladam famozno Popajevo skripto in hladnokrvno pričakam Popajev poskus moje dokončne eksekucije. Na tri 'slikce' odgovorim brez napake in Popaj na koncu izjavi svoj 'bejž' in dobim 2. Ni bil 'fašist' sicer bi mi dal popravca. Natematičarka bi me eksekutirala že prej.
Slovenščina
Profesorica Slovenščine je bila 'zmerna' in predvidljiva zato je bilo tisto nekaj slovnice in pravopisa zame z lahkoto obvladljivo. V pisanju šolskih nalog sem bil brez truda poprečen +, zato sem si enkrat privoščil eksperiment. Vedel sem, da so dobro ocenjeni sošolci z bolj osebnimi vložki in z izkazom literarnega posluha. Zato je moral biti slab rezultat predvidljiv v primeru komercialno profane izbire vsebine.
Naslov prostega spisa je bil: 'Film, ki mi je bil všeč.' V kino nisem hodil, všeč pa mi je bila tv westeren serija Bonanza, a vedel sem, da občutljiv literarni okus profesorice ne bo enak mojemu. Ta moj namerni psihoeksperiment z prfokso se je končal z -2, ali nekaj takega. Pri tem ni bilo slovničnih oziroma pravopisnih napak in trudil sem se 'literarno dovršeno' orisat složnost bratov, neuspešno, a z potrditvijo domneve.
Enciklopedija jakega toka
Pa še zgodba z enim od ponavljačev. Bil je reditelj in centralna kurjava ni delala v učilnici. Z zavihanim ovratnikom plašča pride k tabli v slogu nasilneža. Tam je edini prof. dr. na šoli ravno dokončal svojo pisno razlago na tablo. Reditelj pa namerno vse pobriše. Profesor nekaj replicira, ni ravno obvladal discipline. Tip pa se v 'inscenirani dramatičnosti' obrne k profesorju in 'avtoritativno' odgovori: 'Tabla mora biti čista.'
-
-
Comments