Neoliberalno - fašistični politkolesarji rušijo veliko spravno kolaboracijo Slovenije

-

Pot delitve in permanentne državljanske vojne

-

Politkolesarji so težava, ne rešitev!

Pučisti za ulico in Janiji

-

Komentiram svoje videnje te plačane neoliberalne fašistične histerije sovraštva in izključujoče nasilnosti do drugače mislečih.

Takoj lahko opazimo, da se politkolesarji od svojih ideoloških vzornikov, torej od povojnih titoslavskih politkomisarjev razlikujejo po nasprotnem delovanju glede združevanja in sodelovanja ljudi, da o agitiranju bratstva in enotnosti državljanov sploh ne govorim, kaj šele o miroljubni koeksistenci.

Oni so notorični izdajalci te države in kvizlingobrani globalističnega neoimperializma. Vendar politkolesarji oportunistično po lastnih pokvarjenih koristolovskih potrebah občasno agitirajo v imenu 'partizanov', ali pa v imenu 'Titoslavije', kar je težka prevara naivnih državljanov, ki so tako dvojno opeharjeni: a) za ukradeno prejšnjo skupno družbeno lastnino in b) za resnico. Glej Kam je pripeljala delitev na 'naše' in 'vaše'.

So pa še hujši od svojih že itak razčlovečenih politkomisarskih idolov s svojimi neposrednimi grožnjami s smrtjo nasprotnikom. Pri tem sebe predstavljajo retardiranim 'fuzbal' množicam kot 'zavetnike partizanov', nasprotnike pa kot 'domobrance'. Ob tem pozivajo na linč 'domobrancev', 'krivosodje' pa jih tolerira po modusu 'globoke države'. Kretenidiotsko po eni strani, ker niti 'tožniki', niti 'obdolženci' niso od blizu 'povohali' realnost te ikonografije v živo in skrajno pokvarjeno, ker s takim maskiranjem identitete nastopajočih v sproduciranem antagonizmu prikrivajo svoje plačano kvizlingobranstvo. Glej tudi post Nevladni paraziti organizirajo kolesarsko parado sramote .

Vsa ta dekadentno retardirana, rigidna, maloumna, dementna in podkupljiva populacija bo vedno lahek plen zlonamernih manipulatorjev in v končni fazi diktatorjev. Ni možno računati na njihovo razumnost in etičnost.

Zato sporočam vsem svojim poštenim in kritičnim sodržavljanom:

Smrt neoliberalno - fašističnemu kvizlingobranstvu, živela velika spravna kolaboracija Slovenije.

Slava vsem junakom borbe za svobodno zedinjeno Slovenijo in poklon vsem kvizlingobranskim žrtvam.

-

-

Pot spoznavanja lastnih in odpuščanja tujih napak

-

Noben človek, nobena družina, noben narod ni brez napak. Vsako stališče bodisi posameznika, ali kolektiva je legitimno zatečeno razvojno stanje, ni pa nujno pravilno. A kdo ima pravico odločati o nujnosti spreminjanja tujih stališ ? Menim, da nihče. To spada k osebni svobodi in razvoju. Kako torej artikulirati dialog različnih da premostimo nasprotja in si omogočimo spoznati napake ?

Morda tako, da bratu, ali sestri držiš nož na vratu s pojasnilom katere tvoje resnice so tudi njegove dovoljene resnice, ali pa da mu poveš katere resnice so prepovedane ? Morda tako, da organizirano lažeš, manipuliraš in zavajaš in zraven objavljaš kdo in kaj je sprejeto, kaj pa zavrženo? Ali pa morda tako, da v enakopravnem dialogu vsakemu stališču sogovornika priznaš legitimnost in v duhu neizključevanja, medsebojnega sprejemanja ter medsebojnega priznavanja pravice do lastnega mnenja dodaš po potrebi še svoje stališče. Kategorična segregacija nasprotnika je nedopustna, še manj grožnje z likvidacijo.

Ta zadnja varianta slučajno spada med psihološko, sociološko in politično pozitivno afirmirane. Zatirana stališča, prikrivane in prepovedane resnice imajo lastnost v podzavest potlačenih negativnosti, ki vedno najdejo način da se manifestirajo na ven. V družbeni stvarnosti govorimo o kolektivno nezavednemu, pa tudi o versko - ideoloških dogmatskih temeljih. Često je zunanja manifestacija potlačenih vsebin v obliki psihosomatskih motenj, nevroz in celo bolezni. Podobno je s politično segregacijo, ki rezultira v sovražni medsebojni delitvi, množičnem revoltu, revolucijah, raznemu nasilju, itd.

S tem, ko je vsakemu dana možnost, da pove svojo 'resnico' mu je dana tudi možnost da opazi morebitne napake v lastni 'resnici' bodisi notranje, ali dialoško. To je lahko konstruktiven, koristen, neizključujoč dialog in sodelovanje na poti spoznavanja lastnih napak in toleriranja tujih. Na željo drugega mu lahko tudi pomagamo brez zlonamerne kritike s svojim videnjem istega vprašanja. Zavedati se moramo tega notranjega procesa spreminjanja 'resnic'. Še bolj pa se moramo zavedati da izključevalnost in vsiljevanje naših 'resnic' ne more pozitivno vplivati na zorenje 'resnic' pri drugem.

Samospoznanje lastnih ter odpustitev sogovornikovih napak v tolerantnem dialogu je možno pri odprtem prožnem umu in opustitvi zakrknjenosti ter zagrizenosti sogovornikov. Odprto srce pa prinaša tudi razumevanje sebe in drugega. Apriorna izključevalnost ne spada v kulturno in civilizirano artikuliran dialog. Ne potrebujemo nikakršnega enoumja, vsak naj se drži svojega stališča, dokler sam ne spozna svoje morebitne napake. A to ni ovira za konstruktivno sodelovanje. To prinaša korist za vse, sovražna delitev škoduje vsem.

-

-

Yoda