-
Uvodno pojasnilo
Ta post je nastal skozi proces kognitivne podpore perfekcionistični osebi z anankastično osebnostno motnjo. Zato se sklicuje tudi na vsebino posta Anankastična osebnostna motnja (1). Vendar je tukajšnja vsebina zasnovana univerzalno izhajajoč iz psihomentalne kibernetike za razna področja življenja. 'Anankastik' je lahko uporabljen za referenco neželjenih lastnosti pri doseganju učinkovitosti.
-
Iracionalne navade- racionalna samoprevara - pasti kognitivne podpore
Razmislek o reševanju iracijonalnih navad in iracionalne volje za uspešno eliminacijo neželjenih pojavov. Dobra avtorefleksija (čuječnost) ni jamstvo proti racionalni samoprevari (psihoracionalizem). Temu so v raznih variantah podvrženi praktično vsi ljudje. A od uspešnega razkrinkanja resničnih motivov, oziroma razlogov slabih navad je odvisen tudi uspeh pri odpravi slabih navad.
Nujno je izključiti samocenzuro in globje prebrskati po ozadju nastanka neželjenih navad. Tako bomo morda odkrili racionalne samoprevare, ki smo jih potlačili in prikrili sami pred sabo. Samoprevara ali psihoracionalizacija ima funkcijo lažnega osmislenja naših napačnih izbir, zaključkov, dejanj, pravil in na koncu iracionalnih navad. Psihoracionalizacija tako popolnoma skrije prave začetne vzroke iracionalnosti.
Z marsikaterim svojim napačnim dejanjem, mislijo, čustvi se nismo pripravljeni soočiti, sprijazniti, priznati si napako. Razlogi so različni: skrb za lastno podobo pri sebi in drugih, zagrizeno zagovarjanje (napačnih in nedokazanih) tez, stališč, pravil, odpor, strah in lenoba do sprememb, površnost, itd. Že majhno površno posplošenje, ali poenostavitev okoliščin je lahko uvod k naknadni polzavedni psihoracionalizaciji, ki je laž samemu sebi. Ostane nam napačen končni zaključek iz psihoracionalizacije.
Psihoracionalizacija je mentalni proces, ki ustvari miselni konstrukt, zgodbo, razlago, da lažno osmislijo napake opisane v predhodnem razdelku. Znana je basen o lisici, ki se tolaži, da je grozdje, ki ga ni mogla doseči itak kislo. Včasih temelji peihoracionalizacijska samoobramba na laži, za katero dotični predpostavlja, da bo druge prepričala. Po razkrinkanju pa jo v obupu še naprej brani z novimi racionalizmi. Tako poskuša ohranjati nedotaknjen svoj napačen sistem pravil, prepričanj, pričakovanj in navad (1).
Vse opisano so oteževalne okoliščine za kognitivno reševanje. So past za uspešno pomoč sebi in drugm, ker so zavajajoče in peljejo k napačnim domnevam, ali zaključkom. Vsak, ki išče rešitve svojih iracionalnih navad bodisi sam, ali ob podpori drugih mora biti zavezan brezpogojni privrženosti resnici. Brez tega niso možne rešitve in napredek. Nekatere resnice so neprijetne in osebne. Ni jih treba razkrivati drugim, moramo pa se sami brezpogojno soočiti z njimi in si jih priznati, brez samoobtoževanja.
Lahko dodam nekaj konkretnih argumentov in dokazov za podkrepitev predhodnih domnev. Strokovni članek o odpravi slabih navad (1) govori o študentki, ki je vstajala za prigrizek in se zato redila. A pravi razlog prigrizka je bil prikrita nagrada, oziroma racionalizacija, da se je lahko sprehodila ob tem. Zelo poučen primer, ki razkrije zapleteno racionalnost iracionalne navade....
Zaščita in umivanje rok izhaja lahko iz pozabljenih okm epizod straha in gnusa pred umazanijo, mikrobi, itd. Spomnim se odpora ananankastika do 'umazanih in smrdljivih' rok sebe in drugih. 'Nagnusno smrdljiva' je bila tudi razna hrana. Sedaj je racionalizacija preprečenje kontakta z ostanki hrane da se ne zavrže... Posledična iracionalna navada je sedaj uporaba pvc rokavic pri skoraj vseh dnevnih kontaktih.
Ista oseba potisne v nezavedno osnovnošolski status 'mister smeško', kljub dokazom najmanj 2 prič. Domnevni razlog je neskladnost informacije z generalno negativnim konstruktom opisa osnovne šole. Z dotikanjem 'kontaminiranih' predmetov imam tudi sam ('okm') probleme, a na obiskih in v lokalih to skrivam v izogib užaljenosti, ali posmeha okolice. Skrivnost je tudi nek moj fatalni neživljenski perfekcionizem.......
Tudi Yoda ima svojo temno stran, ki pa mu pomaga razumeti težave drugih in jim morebiti celo pomagati. Poglejmo še primere iz življenja Nikole Tesle. Zanimivo je vedeti, da je imel epizode hudih okm preganjavic, pa tudi obsesivno epizodo z igrami na srečo. Prav tako pa moramo razumeti širše okoliščine domnevnega Teslinega sodelovanja z nacisti pri razvoju antigravitacijske temne flote letečih krožnikov...
-
Pravilno usmerjanje volje in energije za smotrno in učinkovito delovanje v življenju
Določimo si dolgoročne življenske prioritete. Dodamo srednjeročne in na koncu dnevne prioritete. To predstavlja glavni tok našega delovanja. Temu toku zavestno in načrtno sledimo tako da vanj fokusiramo svojo voljo in energijo. Skozi zavestno opažanje dogajanja ob tem spreminjamo prioritete glavnega toka.
Igračkanje z nebistvenimi zadevami potroši našo energijo,, voljo, čas, denar in na koncu potrošimo celo svoje življenje v nesmotrnem načinu sanjarjenja, neodgovornosti, pomanjkanja racionalne volje, brez osebnega razvoja in rezultatov, ki so nam bili potencialno na voljo. Taki so naprimer anankastiki (1).
Dobro in pravilno je biti originalen, kreativen ter samosvoj, vendar z elementi razumnosti, prilagojenosti in koristnosti sebi ter drugim. Sledimo glavnemu toku ter vanj usmerjajmo voljo in energijo. Tako lahko živimo skladno ter smotrno glede na lastne interese in motive. Temu lahko dodamo hobije pod kontrolo.
V konkretnih aktivnostih se je potrebno izogibati premlevanju nebistvenih podrobnosti. Te nas odvedejo iz glavnega toka, nam jemljejo koncentracijo, energijo ter oživljajo stare moteče, napačne, škodljive miselne vzorce, oziroma že opuščena prepričanja in navade. Disciplinirajmo pozornost in koncentracijo.
Anankastične osebnosti (1) nagibajo k luzerskemu dlakocepljenju in nekontroliranemu širjenju odprtih vprašanj ter nedokončabih del, hkrati z neživljenskim perfekcionizmom, ter pravili vsakdanjega življenja. To vodi v psihopatijo, zablode, neprilagojenost, konflikte, frustracije. Disciplina, fokus, koncentracija.
-
Delovanje po prioritetah z koncentracijo na eno nalogo prepreči preganjavico
Zakaj so prioritete nujne in zakaj je kaotična preganjavica z več idejami in nalogami hkrati katastrofa?
V stanju preganjavice smo, živčni, nestrpni in nezbrani, ker kaotično razmišljamo hkrati o več idejah, načrtih, nalogah, opravilih. Naše misli skačejo od ene zadeve k drugi, tretji, itd. Tako delovanje ni učinkovito in ne prinaša dobrih rezultatov. Napake, nenatančnost, nedokončanje so pogosta posledica.
Edino pravilno je, da misli fokusiramo na eno samo zadevo in se koncentrirano posvetimo nalogi najvišje prioritete. Pri tem nam je v veliko psihološko oporo predhodno pripravljen spisek prioritet. Tako se laže osredotočeno posvetimo izbrani visoko pomembni - nujni nalogi in ne mislimo o drugih opravkih.
Spisek opravil zapišemo po prioriteti od nujnih z visoko prioriteto na vrhu proti manj pomembnim spodaj. Nove ideje dodamo prosto in jim po razmisleku dodelimo ustrezno prioriteto. To je prvi korak preprečenja preganjavice saj smo lahko mirni ker je vse zabeleženo in nas bo počakalo.
Dokler smo pri izvedbi posamezne naloge ne razmišljamo o novih idejah in drugih nalogah. Lahko pride do zmešnjave informacij, zmanjša se zbranost, koncentracija, volja, energija, natančnost za izbrano opravilo. Posledično je naše delovanje manj učinkovito in kvalitetno. To je drugi korak preprečenja preganjavice.
S prvim in drugim korakom zagotovimo učinkovito izvedbeno delovanje. Potrebujemo pa tudi kreativno ustvarjalnost in povezovanje ter optimalno realizacijo idej. Za tako prosto 'viharjenje možganov' namenimo izbrane termine. A te nikakor ne smemo mešati z izvajalnimi termini. Ideje je dobro najprej prespati.
Izognimo se napakam, živčnosti, raztresenosti, jezi, škodi in nesrečam pri delovanju iz stanja preganjavice. Vedno delujmo iz stanja miru, zbranosti, volje, avtorefleksije, upoštevaje koristnost in nujnost nameravanega delovanja z uvedbo liste prioritet ter kvalitetnim načrtovanjem in pripravo dela.
Predlagani disciplini izvajanja aktivnosti lahko skozi izkušnje in razvoj dodamo improvizacijo ter intuitivno delovanje. Zahtevnejše naloge je priporočljivo vedno izvajati posvečeno fokusirano z koncentracijo izključno na izbrano planirano aktivnost. Dobri organizaciji lahko pomagajo dnevni in tedenski plani.
Ne poskušajmo mešati modusa dinamičnega preklaplanja med raznimi procesi aktivnosti, ki zahteva upravljalske (vodstvene) sposobnost z izvedbenim modusom zahtevne naloge. Prav in nujno je razviti tudi upravljalne sposobnosti vsakdanjega življenja, a ne počnimo to v izvajalni fazi resnih opravil.
Poglejmo konkretne zabeležene posledice delovanja v stanju preganjavice: uničenje raznih predmetov, težave pri najobičajnejših rutinskih opravilih, zaradi nestrpnosti preganjavice presekan kabel škarij za živo mejo, pozabljeno vretje vode na štedilniku do uničenja posode, polomljene kljuke vrat, itd .....
Anankastični perfekcionisti (1) so nagnjeni k neučinkovitemu, nekoristnemu igračkanju, sanjarjenju, širjenju področja aktivnosti, k nepotrebnim detajlom, dodatkom in brezhibnnosti, kar privede do preganjavice ob kopičenju nedokončanih nalog. Naj se umirijo in racionalno omejijo spisek zadanih nalog.
Anankastiku koristi rutina in pomagajo imperativi: hitro, logično, razumno, smotrno, natančno v izogib zapletanju v anankastični način razmišljanja in delovanja. Potrebuje strukturiran razpored aktivnosti in omejitev časa zanje. Mora se varovati možnega pojava preganjavice z zadanimi vodili.
-
-
Kako se lotiti dela in delovnih ciljev
Za osnovno istočnico izberimo naprimer primerjavo s šofiranjem. Delo je podobno vožnji kjer prilagajamo hitrost, pozornost, previdnost, koncentracijo, itd. Zlasti pa upoštevamo delovna oziroma prometna pravila. Pri delu smo lahko samouki, če ne rabimo kvalifikacij, malo težje pa pri učenju šofiranja.
Mirna zbranost je absolutno nujna, kot tudi prilagajanje poteku dela, oziroma vožnje in naši razpoloženosti. Togi časovni plani zaključka dela, še bolj pa prihoda na cilj vožnje so škodljivi, nerealni in lahko nevarni. Zamuda je včasih dragoceno nepredvideno darilo. + in - sta vedno v ravnovesju.
Lahko si naredimo načrt ob vedenju, da je fiktiven in to tembolj če je narejen pod pritiskom in v okoliščinah nerealnih pričakovanj. Zaradi zagrizenega sledenja takemu načrtu bomo imeli nekvalitetne delovne rezultate, materialno škodo, v prometu pa nesrečo, ali vsaj nepotrebno dodatno izčrpanost.
Dobro in pravilno je učiti se ter izpopolnjevati ob delu in stremeti k izboljševanju usposobljenosti za razna opravila. Ampak Učitelji od dr. Trstenjaka do dr. Grabovoja predlagajo lahkotnost, igrivost, ustvarjalnost, kot jo imajo normalni otroci pri igri. Koncept togega stremuškega hitenja je škodljiva zaostala miselnost.
Ne tekmujmo z drugimi in s časom, pač pa imejmo za merilo uspešnosti svoj napredek pri kvalitetnem in učinkovitem opravljanju dela. Bodimo potrpežljivi, natančni, pozorni, zbrani in ambicijozni glede kvalitetnih rezultatov, a vse v skladu z okoliščinami in v razumnih okvirih. Praksa prinese rutino in kvaliteto.
Pri delu, športu, učenju, celo pri igri vlagamo svoj napor. Ta prinaša ob zavestno usmerjenem prizadevanju in ponavljanju aktivnosti dobre navade, izurjenost, zmogljivost, spretnost in zmanjševanje napora za isti učinek naše aktivnosti. To je etika pravilno usmerjene racijonalne volje.
Z dolžino trajanja dela naraščata utrujenost, zasičenost in padajo energija, moč, zbranost. Normalna posledica je manjša učinkovitost, več napak in možnost nesreče ter poškodbe. Ta vidik spremenljive učinkovitosti je treba opaziti in se prilagoditi z odmori, mentanim resetom in - ali menjavo aktivnosti.
-
Sorodni posti in druga besedila v blog kategoriji PMK
-
-
댓글